Žvižgovčevi dosjeji

V čast Franceta Tomšiča, Žvižgovca z Brezovice, klenega gospodarja izpod Kopavnika (Strmca), ki pozna vse rodbine od Kozarij do Vrhnike, pa tudi onkraj Jordana

sreda, marec 16, 2016

FRANC TOMŠIČ (1921–2016)

Franc Tomšič, po domače Žvižgovčev ata, z Brezovice pri Ljubljani, je preminil včeraj med vožnjo z reševalnim vozilom iz Ljubljane v Notranje Gorice. Pogreb bo v petek popoldne na pokopališču pri sv. Antonu na Brezovici.

nedelja, september 05, 2010

Klara Dolinar

Danes je bila krščena Klara Dolinar. V Klari sta povezani veliki rodbini z Loga in Lukovice: Petrova z Loga, ker je mati male Klare, Sanja, hči Romana Remškarja, sina pokojnega Petra, sinu pokojnega Ivana Remškarja, iz Petrove hiše na Log vasi. Gregor Dolinar, Božičev z Lukovice, pa je sin Jakoba Dolinarja, gospodarja na lukoviški Božičevini. Jakobova mama je bila rojena Seliškar, Franceljnova z Lukovine, in je tako povezana z brezoviškimi Jernači in Boštjanovci, prek Boštjanovcev pa tudi s Kavčniki iz Dragomerja.

sreda, julij 29, 2009

Utopitev Franca Pezdirja z Brezovice na Dravi

Utonil je 20-letni Franc Pezdir,
čevljarski pomočnik pri mojstru Janku Zor
manu in doma z Brezovice pri Ljubljani. Potapa
ljajočega in na pomoč vpijočega Pezčirja je slil
šal delavec državnih železnic v Mariboru in mu
je odhitel na pomoč s čolnom, s katerim lovijo
po Dravi plavajoča drva. Čolnar je iskal pol
ure ponesrečenega, ga je tudi našel ter potegnil
iz Drave, vendar je bil že mrtev in je bila vsaka
pomoč brezuspešna, če prištejemo še vojaka,
ki je utonil v Betnavskem ribniku, je zahtevalo
kopanje v nedeljo popoldne kar pet žrtev.

(Poslednje vesti. Slovenski gospodar, 19.07.1939. Zahvala Digitalni knjižnici Slovenije)

sreda, junij 24, 2009

Plemeniti Preširni


Berlin 14. April 1883. W. Wattenbach m. p.
Plemeniti Preširni. — V 3. zvezku letošnjega „Ljubljanskega Zvona" na 208. strani sem objavil, da se je nahajala v prvi polovici 18. stoletja neka ple­menita rodovina Prešern, z naslovom ,,zum Heldenfeld". Naslov „zum Helden-feld" označuje baje junaštvo prvega pridobitelja tega naslova, ker ne morem najti kraja s tem imenom. Na pokopališči fare Brezoviške pri Ljubljani pa na­hajamo nagrobni kamen z naslednim napisom: Hier ruhen Herr Johann Prešern, gestorben am 17. Juni 1814 und dessen Gattin Frau Maria Prešern, gestorben am 12. November 1837. Gewidmet von ihrem dankbaren Sohne Franz Prešern, Ritter von Heldenfeldt. Oče tega Franca Prešerna je bil navaden kmet in kakor sem zvedel, nekje pri Lescah na Gorenjskem doma. S prebrisanostjo in marljivostjo sta si Janez in za njim Franc veliko premoženje (okoli 80 tisoč forintov) pri­dobila. Franc je imel dva sina in hčer. V zadnjo se je zaljubil neki častnik plemenitaš, in ker se ni mogel s kmetico zaročiti, dasi tudi je gosposko obleko nosila, zato je posredoval, da je nje oče plemenitaštvo zadobil.
Iz naslova je razvidimo, da je prva rodovina plemenitašev izmrla in da je bil stari naslov novi rodovini podeljen. Prvi plemenitaši Prešerni niso imeli deže-lanstva. Visokočestiti gospod župnik iz Brezovice pa mi je o tem naslednje vr­stice podal: „Plemenit je še le Franc Prešern okoli leta 1863. postal, bil je velik posestnik na Brezovici pri Škandru, leta 1848. je posestvo prodal ter se v Gradec, pozneje na Dunaj preselil; ali še živi, ni mi znano." Od druzega vira sem zve­del, da sta ga njegova sinova ob vse premoženje spravila, da je po polnem obubožal in da se že deset let ne ve, kje zdaj biva.


Fr. Šumi


(iz Ljubljanskega zvona 1883. Zahvala Digitalni knjižnici Slovenije)

sreda, junij 03, 2009

Črt Škodlar o svojih ložanskih navezah

Da, naša rodbina izvira z Loga, oziroma okolice.
Podatke je v župnišču na Logu iskal in dobil moj oče nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Po pripovedi mojega očeta je naša veja prav za prav iz Podpeči, nakar se je precej pred prvo svetovno vojno razcepila na Vič in Šiško ter v Tomačevo.
Na starih specialkah (še po drugi svetovni vojni) je bil nekje v trikotniku med Brezovico, Drenovim gričem in Polhovim Gradcem vrisan zaselek "Škodlarji" z manj kot petimi hišami..
Ko sem se za to sredi prejšnjega stoletja pozanimal na Logu, mi je bilo rečeno, da je bilo med drugo vojno vse to požgano.
Danes oznake "Škodlarji" ne najdem več na nobenem zemljevidu.
2)
Da bo malo bolj jasno, o kom se pogovarjava, naj opišem Popitovo družino, kolikor jo poznam:
a) Stari oče Popit je baje začel s kovaško delavnico na Logu.
b) Njegov sin France Popit je kovaštvo spremenil v ključavničarsko obrt; če se prav spomnim, je njegova žena bila Mesesnelova. Poznal sem oba, bila sta iz generacije z začetka prejšnjega stoletja (okoli 1900–1915).
c) Njun najstarejši sin ing. Franci Popit (rojen 1933 ali 1934) je bil moj sošolec v nižji gimnaziji, nato se je vpisal na srednjo tehnično šolo in potem univerzo. [Franci je žal letos umrl za posledicami srčne kapi.]
Prevzel je obrt od svojega očeta. - Mlajši brat Pavle, prav tako strojnik, je odprl podobno obrt na Logu.
Popitovi so vnuki Alojzija Mesesnela po materini strani, strica Alojzija (Mesesnelovega Slavca) pa so ubili partizani med Planino in Postojno leta 1943.

četrtek, maj 14, 2009

Mostarjeva mama

Z našo Ivano sva jo srečala na brezoviškem pokopališču, ko je s hčerjo Mojco urejala grob, v katerem ležijo njena pokojna tast in tašča Blaž in Ivana Urbančič ter njen mož Rado (Radovan) Urbančič. Mama je doma iz Obrij, kar je Šmartno ob Savi: to je vas blizu Sneberij in Zadobrove. Prej se je pisala Marn in izvira iz družine štirih sestra in dveh bratov. Najstarejši brat, ki je naredil hišo v Novih Jaršah, žal pa je pred leti ovdovel, je delal skupaj z mojim očetom Cirilom v Gradisu. Njega tašča pa se je menda pred 100 leti pri Brinovčarju učila šivati.

sreda, februar 04, 2009

Kavčnikovi iz Dragomera

Zapis iz interneta (http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik3.pdf)

Rodbina Kavčnik izvira iz Brezovice pri Ljubljani. Ivan Kavčnik je bil dvorni svetnik vrhovnega sodišča na Dunaju, poročen z Cecilijo, roj. Pirnat. Njun sin Josip je bil finan-čnik in direktor številnih denarnih zavodov. Sin Leon je bil direktor železarne Topusko na Hrvaškem. Po letu 1945 je predaval na ljubljanski Fakulteti za montanistiko. Obso-jen je bil v Nagodetovem procesu. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 439 - 440 osebno gradivo Leona in Ivana Kavčnika/ gradivo o delovanju Josipa Kavčnika/ gradivo o delovanju Leona Kavčnika: korespondenca 1929-1930, 1935-1942, gradivo o železarni Topusko 1923-1939, gradivo talilnice Zrinjska gora, rudosledni dnevnik za Bešlinac 1925-1927/ gradivo Cecilije in Maje Kavčnik/ časopisni izrezki/ korespondenca/ gradivo družbe Vigor/ opisi posameznih gospodarskih panog na Slovenskem pred 1. svetovno vojno in v obdobju med obema vojnama/ gradivo o gospodarskih obratih v Sloveniji: adaptacije železarn, pogodbe z delavci, poročila, bilance, rudosledstvo.../ periodika/ učbeniki/ knjige/ arhivski popis 1992/ 1605